Če je to trpljenje... naj kar traja...

Martinovanje - izziv... ;-)

2009-11-23T22:12:00.005Z

Zopet je bil tu. Moj naaaajljubši praznik (ki bi moral biti tudi državni praznik).... Martinovo, seveda! :-D

Svet' Martin naredi iz mošta vin' se je razlegalo iz vseh koncev Slovenije, posebno iz žlahtnih vinorodnih okolišev, kjer se vino tudi ceni.

V teh dneh pa tudi nas Primorce vleče na rodno grudo. Tja, kjer se vino časti, posebno z raznimi dobrotami, kot so pršut, pa kak dober sirček, kaka olivca in svež kruh. :-) Posebno pri srcu pa mi je tudi Martinovanje v grajski kleti grada Vipolže v Goriških Brdih, kjer se vsako leto zbere precej Bricev in ostalih Goričanov. Poleg okušanja odličnega mladega vina, se tu sreča veliko prijateljev in znancev, na hitro obnovi zadnje leto... Ma predvsem smo vsi veseli, da se zopet vidimo, pa čeprav samo za kratek čas. :-)

Letos sem povabila prijateljico Evo, iz pivorodnega Laškega, da okusi dobro briško vino in doživi martinovanje "a la Brda". Tako sva okušali mlado vino od tega in onega. Bratranec mi je priporočil Sivi pinot Marinič VedriAlp. Mmmmmm.... :-) I think I'm in love! :-D

Ma ben, kozarček tu, kozarček tam, pa sva zgrešili prevoz. Kljub obupu, sva odklonile prenočišče pri bratrancu in poskušale srečo na cesti. Ben, kak taxi bo pa že iskal dobiček na martinovanju, kajne?! Ooooooo, ne! Ne tu! :-(

In tako...

.................................................................................................................................sva šli peš! Ja, iz Vipolž, čez Dolnje in Gornje Cerovo do Števerjana, vendar sva v Oslavju klonili. Poklicale sva prevoz in tako srečne ugotovile, da sva si prišparali še ostali, približno enako dolg pohod.

Pohod je bil res simpatičen. Bratranec nama je za na pot dal še en liter belga, vendar se ga zaradi vztrajne hoje in samega doživetja nisva niti dotaknili. Ves čas so naju spremljale lepe lučke, pokukale sva tudi na prelep Števerjan, od tam dalje pa zbujale razne domače živali (peteline, pse in najbrž tudi prestrašene domačine). ;-) Kmalu sva doževele jutro, vendar pogled na oddaljene lučke Nove Gorice in mojega doma, so naju streznile. Pa le ni tako blizu... :-(

Ma vseeno se splača. Se je splačalo. Tako se je pripetila nova zgodba avtobiografije. ;-)

Drugo leto pa bo najbrž že organiziran pohod....

A se kdo že letos prijavi?!

Jesen v meni...

2009-11-07T16:17:00.006Z

Nima nekega melanhoničnega pridiha... Nasprotno! Polna je barv, topline in raznih spominov za leto, ki se počasi poslavlja. Narava spravlja svoje čudovite barve v shrambo in se pripravlja na tiste, večini tako nevšečne monokromatske barve.

Zato pa je sonce toplo in narava kar kliče, da jo obiščemo. Da si jo ogledamo v vsem svojem blišču in razkošju. :-) Explozija barv! :-D

Čeprav...

... imajo tudi sivi in deževni novembrski dnevi svoj čar.

V takih dnevih bolj opazimo barve in se spominjamo barv.

Tako da v napad nad sivino.

Z barvami na sebi in v sebi. ;-)

Sledi sanjam... :-)

2009-07-27T21:47:00.004Z

To je to...

Še en dan in odšla bom na pot, da uresničim največjo željo, ki me spremlja še iz srednješolskih dni. Obiskati enega najbolj divjih in odročnih predelom na svetu - Kamčatko.

Kamčatka je pravi geološki oz. vulkanološki raj na Zemlji. Leži na skrajnem severovzhodu Rusije in predstavlja del t.i. ognjenega obroča Tihega oceana.

Zaradi večjega števila vulkanov, vulkanske aktivnosti ter nedostopnosti, je še vedno precej divja.

In kaj me čaka?!

Treking po manjšem predelu, vzpon na 4 (upam) vulkane ter rafting po reki Bistraji, kjer naj bi občudovali drstenje lososov ter srečali tudi kakega medota. :-)

Kaj več pa, ko se vrnem...

Porto ali delati v lepem turističnem kraju...

2009-02-20T22:56:00.004Z

No, pa sem zopet v Portu. Tokrat že tretjič v treh mesecih. In ni mi žal. :-)

Nonstop me spremljajo mešani občutki. Ja, trenutno delam v prelepem Portu, samo večinoma sem itak v pisarni. Ma vikendi.... Vikendi dobijo pravi pomen besede. Vsak vikend si izberem nov cilj in ga obiščem. Zaradi pogostega dežja in muhastega oceanskega podnebja, sem se lotila tudi galerij in muzejev ter palač in cerkva. Porto mi počasi, a vztrajno leze pod kožo. Želi mi pokazati, da je vreden vsakega trenutka, ki ga doživiš v njegovem objemu. Včasih siv, večinoma pa pisan in poln življenja. Kar ne moreš in ne moreš se ga naveličat. Na eni strani pisan predel ob reki Douro s številnimi barčki in pisanimi hiškami ter kletmi portovca. Na drugi strani pa razburkana oceanska plaža s sprehajalnimi potmi in barčki, kjer si vsakdo lahko zbistri misli in začne na novo.

Sem pa, poleg delovnih izkušenj v magmatsko-metamorfnem kamninskem okolju, razmišljala tudi veliko o sebi. Tukaj sem praktično sama. Ob večerih človek poskuša ohranjati stike z rodno grudo, vendar ima tudi peklensko dosti časa, da razmišlja o sebi. Kakšen človek je, kaj mu je všeč v življenju, kake želje ima, kam ga vleče, kaj bi rad počel, doživel... Predvsem pa, kakšen je njegov namen na tem svetu.

Ob raznih sprehodih vzdolž razburkanega oceana, se mi vsakič znova poraja želja, da bi rada imela en gumb, s katerim bi lahko na novo začela. Popravila napake, začela na novo z ljudmi, projekti ter predvsem sama s sabo. Se enkrat odločila, kaj bi. ;-) Vendar, zakaj pa so take razlike med nami? Zakaj nam ni dano, enostavno uživati v življenju?

Mogoče pa le preveč zakajev in premalo zatojev....

Sproščanje v Banos Arabes in nato Adios Andalucia!

2008-10-10T14:34:00.003Z

Maja & jaz po sproščanju v Banos Arabes (čisto drugi osebi)! hihi

Ben, tako!

Moji dnevi v Andalucii so žal prekmalu minili (čeprav so se nekateri spraševali, kaj za vraga bom tam počela praktično 14 dni?!).

Mislim, da vsakdo izmed nas rabi dopust. Eni uživajo, ko se grejo pražit na morje, drugi jadrat, tretji pohajkovat, četrti planinarit, spet peti zgolj ničdelatdoma.

Jaz pa zaradi svoje firbčne žilice rada odkrivam nove kraje. Bodisi doma, bodisi drugje. Slovenijo že kar pošteno poznam (hvala tata, taborniki in faks), zato bi si rada ogledala še stvari čez planke. ;-)

Marca sem se v Ljubljani srečala z Majo in njenim Jose Albertom na prijetnem večernem čaju. Maja me je opomnila, da sem ji že večkrat obljubila, da jo obiščem v Granadi. In zdelo se mi je, da lahko ubijem dve muhi na en mah. Obiščem Majo v prelepi pokrajini Andaluziji. Po pogovoru, kdaj bi bilo najprimerneje, sem se odločila, da ji čestitam za odlično opravljen magisterij. Tako sem se prikazala naslednji dan njenega zagovora. ;-)

Pri Maji je bilo res fino. Zjutraj in zvečer sva klepetali, obujali spomine in izvedla sem, zakaj se reče španska limonada (ker zgleda, da se Špancem limonade dogajajo v realnem življenju). :-P Maja me je spoznala z Granado (fakulteto, trgovinami, turističnimi točkami, in teterijami).

V petek, večer pred mojim odhodom pa me je še najbolj presenetila...

Šle sva se sproščat v Banos Arabes, kjer ti pripada tudi 15min masaža. In res sva si nabrale moči ter sprostile. :-D

Tako da...

Hvala Maja!

Jutri pa odhod v rodno domovino!

2008-10-03T09:52:00.002Z

Mezquita (Cordoba) vs. Alhambra (Granada)

2008-10-03T08:40:00.004Z

No, pa sem izvedla tekmovanje Mezquita (Cordoba) proti Alhambri (Granada).

V sredo sem se po dnevu pocitka odlocila ogledat Cordobo, ki je bila v casu Arabcev, glavno mesto Al-Andalusa. Najbolj znana zgradba je Mezquita, ki so jo nato v casu Katoliskega kraljestva preuredili v katedralo. Noter so vidni stevilni rdece-beli oboki, ki jih ni in ni konca. ;-)

Mezquita (Cordoba)

Drugace je Cordoba res lepo mestece, s stevilnimi ozkimi ulicicami in belimi hisami, katerih fasade krasijo stevilni cvetlicni loncki, po katerih Cordoba slovi (in je res simpaticna ideja). Mesto obnavljajo, tako da postaja vedno lepse in se bolj prijetno za ogled. :-)

Vceraj pa sem si ogledala znamenito Alhambro, ki se dviga nad Granado in slovi po celem svetu (in ne zastonj). ;-)

Sprva so me zzivcirali zaradi kart, ker jih lahko kupis samo s kreditno kartico preko neta/bankomata ali na eni turisticni agenciji (ki pa itak dela bolj po spansko). Ma ben, Maja me je razveselila z novico, da je uspela le dobit vstopnico in sem si lahko poblize ogledala lepote (zal skupaj s prestevilnimi turisti). :-)

Del Palacios Nazares

In res se splaca ogledat to Alhambro s stevilnimi detajli in povsod tece voda ali so razni vodometi ipd. Pa velik park Generalife, kjer si res nafilas baterije. :-)

Tako da rezultat...

... zmaga za Alhambro.

Turisticna Ronda ¡Ole! :-)

2008-09-30T09:04:00.003Z

Po nasvetu nase Maje (ki se je za vikend koncno le spocila od naporne priprave na magisterij ter se poslovila od Jose Alberta, ki je sel malo v Avstralijo), sem si ogledala mesto z romanticnim pridihom, Rondo.

Po zajtrku v churerii, se odpravim v center v lov za turisticnimi znamenitostmi, ki jih ni in ni konca. Zal spoznam, da je mesto zelo priljubljeno med angleskimi in nemskimi turisti, itak pa ne manjka Italijanov. Ma ben, ker opazim, da so vecinoma upokojenci s tipicnim expressnim tour de Ronda, vem, da se bo tudi tukaj naslo precej mirnih kotickov. In res... Najprej se odpravim pogledat notranjost zelo zanimivega mosta, ki povezuje dva dela Ronde. Tam smo samo jaz in tri Francozinje. Ogledamo si nekaj zgodovinskih in tehnicnih podatkov o sami gradnji in pomembnosti mostu, in to ob glasbi elektronskega flamenca. :-)

Potem se odpravim po poti navzdol, da si ogledam to cudo mosta nad kanjonom. In zopet sem... sama. ;-) Na razglednih tockah okrog kanjona pa miljon ljudi! Jaz pa v vsej tejm mnozici sama v tisini, med nestetimi oljkami. :-)

Nato se odpravim po poti ob obrambnemu zidu ter ponovno vstopim v mesto, na caj. Po pogovoru z gostilnicarjem (moja tv spanscina+mix italijanscina), mi pove, da ima prijateljico iz Slovenije, Branko, ki je nekaj casa zivela tam z mozem Italijanom ter imela v lasti manjsi barcek (Slovenija, od kod majhnost tvoja...?). :-)

Mesto Ronda je polno skritih prelepih kotickov, tako sem si tudi sla ogledat Baños Arabes ter se nekaj starejsih mostickov in arabskih vrtov in...

... je bil ze cas za lov na vlak. :-(

V zahvalo Baños Arabes, komaj cakam, da grem v savno, ko se vrnem. ;-)

Almeria y Cabo de Gata

2008-09-28T21:49:00.004Z

In spet sem tu. Tokrat je za mano vikend paket v Almerii (SE del Andaluzije), ki lezi reci in pisi... ob morju. :-)

Pokrajina Almeria lezi ob Sredozemskem morju in je bojda najbolj suha dezela Evrope. Dokler... ... se nasa Tinca ne odloci it tja na dopust. ;-) Kljub neprestanemu frcanju deznih kapelj, sem ugotovila, da je Almeria res ogleda vredno mesto. Ne samo ogleda, komot bi tam tudi zivela. Lezi med hribovito Sierro nevemkaj in morjem. Najbolj znana je po Alcazabi ter Cables Ingles-u. Alcazaba je bila v casu kalifata palaca z varnostnim obzidjem, po prevzetju Katoliskega kraljestva pa je dobila predvsem obrambni polozaj. Iz tam so res lepi razgledi na samo mesto z okolico. Cables Ingles pa je koncni podaljsek zeleznice, ki se dviga visoko nad morjem. Njegov namen je bil prenos mineralnih surovin na ladje.

Drugace pa spominja Almeria na Limo. ;-) Ulice, predmestja ipd. Tako da prakticno domace vzdusje. Ulice (avenije) so precej siroke, s parki na sredini in parkingi pod njimi. Ob morju se vije sprehajalna, tekaska avenija s stevilnimi parki, sportnimi objekti, sk8 parkom ipd. Tako da vsi neki sportajo.

Edino jaz sem pocivala ob morju, z nogami v njem. ;-)

A zakaj?! Ker sem pa danes prehodila prakticno 20km po Cabo de Gata, ker pac ni turisticnih minibusov. :-/

Je pa Cabo de Gata (SE tocka Iberskega polotoka) res lepa pokrajina (vsaj kolikor sem uspela videt, ker se nacionalni parki razteza se proti N). Vulkanska pokrajina z razlicnimi barvami magmatskih kamnin in njihove preperine, celo 6-kotne prizme lave se vidi. :-)

Aja, pa se to!

Te plaze (pescene in drobno-prodnate) so vecinoma neobljudene. Zelo malo turistov zide tja. Tako da izoristite dokler se se da. :-)

Andaluzija....

2008-09-26T18:03:00.003Z

Noro!

Koncno na dopustu!!! Jupi!

Prispela v casu (priden Ryanair), Maja me je z nasmehom pricakala in sprejela v svoj ljubi domek. Tako da zacetek res oooooodlicen (hvala Maja!).

Ben, moram priznat, da sem se ze kar vzivela v to sceno. Pohajanje po ulicah Granade, tuhtanje, kam it jutri in se uporabljat Spanscino z italijanskih akcentom za dogovarjanje. ;-)

Ja, Granada je res ma res res vredna ogleda. Nakupovalna ulica, cigansko jamsko naselje in arabska mondena cetrt so me prav prevzeli. No, Alhambro sem si pustila za zadnji dan, ker se mi ne da cakat v vrsti, samo mi ne uide (upam).

Sem pa prinesla (glej ga zlomka, kako nenavadno) dez. V Spaniji imajo poplave, Granada plohe, tako da je tudi tukaj jesen pokazala svoj obraz. Sicer se vedno precej toplo in prijetno, samo dez kar shladi okolje.

Danes sem si sla ogledat Guadix (spominja na Asterixa, ma o njem ne duha ne sluha ;-( ) in tam videla jamsko naselje s tisoci in tisoci dimniki. Mesto tudi vredno ogleda, sploh ce je vreme cisto. Zal pa nisem mogla ne do La Calahore (grad z ozadjem Sierre Nevade) ne do andaluzijskega "Stonehenge", ker pac ni mini busov do tja. Tako da naslednjic pridem z avtom. :-)

Za vikend pa... Almeria in divja vulkanska obala (hribovski vikend v Sierri Nevadi odpadel zaradi snega).

Slisimo!

Naporno delovno poletje

2008-09-21T19:05:00.003Z

Hja...

Služba je služba, družba je družba. Ma pri nekaterih službah, rata kmalu služba družba. To se mi je zgodilo letos poleti. Sicer bi lahko skoraj rekli pekel, ma je šlo tako hitro, pa toliko sem se naučila, da sem že skoraj pozabila, da še nisem bila na dopustu.

Ma moja glava in možgančki pej ne. Težko se spomnim zelo enostavnih besed, jecljam ter se raznežim ob vsakem romantičnem prizoru (ja, to je že hudo zame...). hihi

Tako da...

Ker rada ubogam moje možgančke, jo mahnem na dopust. V prelepo Andaluzijo. Malo k naši Mahi (Maji), malo okoli pa upam da obiščem tudi bližnji visoki vrh Sierre Nevade.

Upam, da se bom tudi v tej obliki kaj javila. :-)

Stari šaht Reštanj pri Senovem

Nova služba, novo življenje

2008-06-25T12:25:00.006Z

Uf...

Po dolgem času spet kak glas tudi od mene, kajne? :-)

Ben, po prelepi in zanimivi dogodivščini v Peruju, me je čakalo novo življenje - služba. Nova služba, ki je v bistvu čakala, da pridem nazaj iz "zadnjega brezskrbnega počitnikovanja". Služba, ki mi je prinesla (in mi še prinaša) mnogo novega znanja, mnogo novih poznanstev in seznanjanje z gradbeniškim mitom. ;-)

Moram priznat, da mi ni hudo. Sodelavci so fajn (v pisarni, na gradbišču, razni nadzori...), z nekaterimi sem se res povezala in spoznala sem dobre kolege, če ne celo prijatelje. Veliko novih, nepoznanih in lepih krajev sem videla (a kdo ve za Cenkovo?!) in seveda, moram omenit, da vse to velja še v sedanjiku, ker sem še vedno v isti službi. ;-) Nikoli namreč ne vem, kaj me čaka naslednji teden. Sej, načeloma veljajo neki zastavljeni urniki, vendar je tu pač vse bolj relativno, sproti se spreminja. Prihajajo novi projekti, novi izzivi, nove naloge. Ni rutine. Včasih, žal. Ma po drugi strani pa... zato sem šla študirat geologijo. Lepo je biti veliko na terenu, na svežem (ben, včasih niti ne...) zraku.

Pogrešam pa plezanje, pogrešam hribe, pogrešam Sočo. In večkrat pogrešam stavek:"Joj, kaj naj počnem?!". ;-)

Ma ne morem pa reči, da sem nezadovoljna tu. Da me služba mori, pa šefi pa oh in sploh narobe. Večinoma je namreč glih obratno. :-) In zato sem srečna.

In verjamem, da ko si bom uredila misli in delovni proces, bo tudi prostega časa več. :-)

P.S. To urejanje življenja mi gre bolj švoh, ma sej sem še mlada ne. ;-) (hmmmmm)

Kako te Lima pozdravi...

2007-07-28T16:58:00.000Z

Halo vsem!

No, pa se se zadnjic javljam iz Peruja, Lime. Danes je nacionalni praznik in zunaj je mirno, kar se tice prometa, vendar pa se tu pa tam slisi kaka "eksplozija" mocne petarde. No, da nam ni dolgcas, poskrbi pa tudi mati narava. Le-ta se je odlocila, da nam bo za zadnji dan bivanja v Peruju, postregla s potresom. Zjutraj, okoli 9:15 po lokalnem casu, me je namrec Tad zbudil, da se vse trese, sama sem slisala butanje mize ob steno, vendar zal nic tresenja. Baje je trajalo kar 10 sekund! :-) In itak, Tina kot Tina, takoj sem si zapomnila na uro in preverila na internetu, ce se je res kaj pripetilo. In res!!! Potres se je zgodil na morju, med Limo in Huarazom, ocenjena magnituda pa je 5.1. :-)

http://www.emsc-csem.org/index.php?page=current&sub=detail&id=51418#

No, danes se potemtakem res poslavljam. Jutri zjutraj imamo let v Slovenijo. Tudi Nada, Primoz in Crt so ze v hotelu. Kaj je res to konec?! Ma spomini ostanejo. :-) Kdo ve, katera bo naslednja destinacija? ;-)

Ben, se pustim presenetit, ceprav imam ze idejo... ;-)

Hvala in lep in prisrcen pozdrav ter se vidimo v Sloveniji!

Tinca

Nesrecna Arequipa in sprostitev v oazi sredi puscave

2007-07-26T23:13:00.000Z

Arequipa je res zelo lepo, vendar zal, turisticno mesto. Lezi prakticno sredi puscave, obdaja pa ga nekaj vulkanov, med katerimi je najvisji El Misti. Hodis po ulicah in vsi te vabijo v svoje restavracije/bare, ponujajo taksne in drugacne spominke, da si res ne mores v miru stvari ogledat. Jaz sem si zelela ogledati najglobji kanjon na svetu, Canyon de Colca, vendar smo zal nekaj "zamuckali" ter se iskali po mestu. Tako sta se Marsel in Igor odlocila, da si ogledata kondorje v kanjonu s turisticno agencijo, s Tadom pa nisva nasla javnega prevoznega sredstva. No, ocitno bo kanjon ostal za naslednjic, Marsel in Igor pa sta bila navdusena nad kondorji. :-) Ocitno so res tako ogromni, da ti kar sapo vzame. ;-)
Tako sva prezivela se en dan v samem mestu. Na sreco, pa te od mestnega vrveza loci in povabi med svoje zidove, Monasterio de Santa Catalina. Tam sem si resnicno oddahnila in sprostila. Pa da ne boste mislili, da gre za obicajni samostan! Ma kje!!! Prelep, s toplimi barvami pobarvan samostan, kjer so nune zivele v majhnih hisicah, tople rdece barve, notranjost atrija je bila vecinoma nebesko modre barve, edino sobe so bele in crna kuhinja pac, crna. ;-) V samostanu se sprehajas po ozkih ulicicah, ki vodijo iz enega dvorisca v drugega. Res lepo! V samo eni uri sem si napolnila baterije. :-)

Po nocni voznji in problemi z nasim avtobusom (vrata so se vedno zaklenila in jih je bilo potrebno prakticno zlomit ;-)), smo pristali v Huacachini, oazi s pravo laguno sredi puscave. Kar zanimiva, tale oaza. :-) V njej so vecinoma popotniki zeljni zabave, hotelov je le nekaj. Mi smo v Caroli del Sur, slikovitem hotelu z bazenom, nad katerim se dviga... puscavska sipina ali duna. :-D V hotelu si sposodis sandboard, se sprehodis do vrha te ali katerekoli druge sipine in se... spustis nazaj do hotela. :-D In ta puscava! Mmmmmm! :-) Kar neskoncna se zdi, z vsemi sipinami, ki se nadaljujejo se cez horizont. Tople barve, toplo sonce in pesek. Res enkratna izkusnja, primerna za sprostitev. :-)

No, da ne boste mislili, da samo lezimo v visecih mrezah. A ne! Danes sva s Tadom obiskala Otoke Ballestas, ki jih imenujejo Galapagos za reveze. :-) Z barko smo se odpeljali in v zivo sem videla tjulne, pingvine, pelikane, morske leve, kormorane in nesteto ostalih morskih pticev. :-)

Zal pa se moje potovanje zakljucuje. :-( Jutri se vracamo v Limo, v soboto pa spet let proti rodni domovini. Potovanje je bilo zame res nekaj posebnega. Dozivela sem veliko lepega in zanimivega, spoznala veliko novih ljudi, predvsem Tadea. Pogresala bom vsak trenutek... :-)

Se vidimo!

Utrinki...

2007-07-26T23:08:00.000Z

Stirje kljukci. ;-)

Obrambi zid Pikillacte.

Isla Floantes na jezeru Titikaka.

Nasa gostja na slamnatem kanuju.

Vhodna vrata na otoku Isla Taquille.

Nekaj utrinkov...

2007-07-26T22:53:00.000Z

Strehe Cuscota.

Skrivnostni Saqsaywaman

Machu Picchu v malem, Ollantaytambo.

Detajl zidu.

Tina med inkovskimi vrati. ;-)

Zima ob jezeru Titikaka

2007-07-23T00:44:00.000Z

No, pa smo se eno turisticno tocko obdelali. Najvisje lezece plovno jezero na svetu. :-)

Tokrat ni bilo nic javnega transporta, ma smo se sli kar turiste. Pac, na avtobusni postaji nas je ulovil turisticni agent in smo sprejeli njegovo ponudbo. In smo sli... Ob 7 zjutraj so nas pobrali v hotelu in nas odpeljali v pristanisce, kjer smo se vkrcali v eno izmed (zal) prestevilnih bark. Najprej smo obiskali plovno jezero iz slame Islas Floantes (obiskali smo otok Titimara), kjer so se predstavili prebivalci in nam pokazali, kako zivijo in kaj delajo. Ma ne boste verjeli, ma za hisami pa uporabljajo soncne celice za elektriko!!! :-D

No,po krajsi voznji s slamnatim kajakom, do njihovih sorodnikov na sosednji otok, smo odsli proti otoku Taquille. Tam smo se sprehodili do centra in po kosilu prisli nazaj v Puno. Ja, ta otok je res lep, jezero pa sploh! :-) Cerpav sem se vcasih pocutila, kot da se sprehajam po Hvaru in gledam na prelepo Jadransko morje. No, pogresam lepote Dalmacije, sploh pa toplote, ker je tukaj res zelooooooo mrzlo. :-/ Me je pa hoja navkreber proti vasi, takoj spomnila, da nismo na 0m, temvec kar na 3000m. Itak je srcek zopet delal tika taka, pljuca so delala na polno, korak je bil pa precej lazji kot od ostalih turistov.

No, sedaj pa letim na bus proti Arequipi. Tam pa se ne grem vec tursita! :-/ Imam raje javna prevozna sredstva in okoliske ljudi. :-)

Papa!

Proti jezeru Titikaka :-)

2007-07-21T23:40:00.000Z

No, pa smo si ogledali Cusco in del cudovite Svete doline Inkov.

Ja, danes smo se odlocili, da bomo izkoristili kupljeno turisticno karto za ogled znamenitosti in si ogledali se ostane preinkovske kulture. In smo sli. Seveda, z navadnim busom. Kam? V Pikillacto, kjer se zdaj odkopavajo stevilne ostanke te, preinkovske kulture. Malce me je bilo sicer strah, da bo nahajalisce majhno za celo popoldne. Pa ni bilo. :-) Tukaj so nasle celotno obzidje z ostanki naselbin. Kot Pompeji v malem... Ma ne za dolgo, ker imajo arheologi se mnoooogo dela za svoja orodja. ;-)

Mene pa te voznje z javnimi prevoznimi sredstvi takooo zabavajo. Malo na tesnem sedis, vcasih je treba tudi stati in pocakat, da kdo zapusti kombi ali bus. In vsi te takoooo cudno gledajo, predvsem zaradi svetlih oci. Jaz pa se itak vsem nasmejim in potem dobim tudi kako koristno informacijo. Res je, da je vecina ljudi prijaznih in vedno pripravljena pomagati. In te njihove lepe tople oci! Res iskrene, posebno otroske. Otroci res niso sramezljivi in te vedno gledajo in se smehljajo. :-) Ja, z javnim prevozom se kar dogaja. :-)

Zvecer pa krenemo z busom proti Punotu, pristaniskemu mestu jezera Titikaka. Mislim, da se tam ne bomo dosti zadrzevali. Kratek ogled jezera, mogoce en skok na kako jezero, in nato... Arequipa! Puscava vabi! :-)

Mondeni Cusco

2007-07-20T20:49:00.000Z

Ja, novice iz Slovenije se kar sirijo. Pasja vrocina, nato sneg... Aaaaaaah! Tukaj pa ne mine dan brez dolgih rokavov in toplejsih oblacil. Sploh pa zvecer.

No, iz Huaraza smo se odpravili v nepricakovanem, vecjem stevilu. Marselu in meni sta se pridruzila se nas najmlajsi Igorcek in Tad. Po ekstremno dolgi voznji iz Lime v Cusco (jooooj, 20 ur voznje je pa vseeno prevec za moje telo), smo ga koncno spoznali. Cusco, mondeno mesto Peruja. Poln turistov iz vseh koncev in krajev. In vsi so takooooo lepi! Zgleda, da hodijo ljudje v Peru prakticno samo v Cusco. In to, s polnim kovckom oblek! Mi, hribovci, pa le z nekaj cistih oblek. Ja, poleg plezalne in druge alpinisticne opreme je ostalo le malo prostora za obleke. :-P

Je pa Cusco res lepo in urejeno mesto. In drago. Vsak kamen v bliznji in dalni okolici je potrebno placat. Pac, kupis turisticno vstopnico in si ogledujes turisticne zanimivosti skrivnostnih Inkov. Kako pa si bos ogledal znamenitosti? Lahko gres v eno izmed stevilnih agencij, ki ti mastno zaracunajo, lahko gres z javnim prevozom ali pa najames taxi. No, mi smo ga najeli. Osebni taxi, z zelo prijaznim taxistom, ki se je z nami setal po krajih in nam tudi kaj zanimivega povedal. :-D No, Machu Pichu bo ostal mogoce za naslednjic. Obstajajo se druge znamenitosti prav tako lepe, mogoce se malce bolj. ;-) Imena pa tudi za si zlomit jezik! :-/ Najprej smo si ogledali nekaj ostankov trdnjav in postaj in kopalisc: Saqsaywaman (tu si poblize lahko ogledas, kako so vsak kamen posebej izklesali, da se je prilegal drugemu), Pukapukara, Tambomachay in meni najljubsi, Ollantaytambo. To mesto je zadnji ostanek tipicnega inkovskega naselja. Mega. :-D

Ben, tudi nocno zivljenje v Cuscotu je pestro in mondeno, tako da... ce ga boste kdaj imeli priloznost obiskat, ne pozabite na lepe oblekice. Da ne boste taki hribovci kukr mi... ;-)

Adijo, Huaraz!

2007-07-16T17:14:00.000Z

Danes je zadnji dan, ki ga prezivljam v Huarazu.

Na zivljenje v njem sem se kar navadila, pa se non-stop lahko hodis po okoliskih krajih. Tedni tukaj so kar prehitro minili. In kaj vse smo doziveli!? Ma skoraj kar si zamislite. Spoznala sem veliko novih in simpaticnih ljudi, dozivela krajo ruzaka, srecala vec Slovencev in bila na filmskem festivalu, ki ga je organiziral nas, v Huarazu vsesplosno znan, slovenski alpinist Pavle Kozjek. :-)

Fantje so se srecno vrnili iz zal neosvojenega Huascarana. Med vzponom proti vrhu so doziveli tako dez kot sneg, zato so se odlocili za vrnitev. Nazaj so prisli vsi opeceni od sonca. Ja, sonce ima na tej visini izjemno, podvojeno moc. Ce ne uporabljas zascitne kreme, si jo kar nasrkal. Potem pa manjse opekline in sitno lupljenje. Pa se zaradi protestov so morali en dan vec ostati v vasici pod Huascaranom.

Priznam, se kak dan bi tukaj ostala. Vsak dan izves kaj novega, novi bliznji kraj, vreden obiska. Vendar plani so drugacni. Nada se je ze vceraj vrnila v Limo, od koder se bo odpravila proti Arequipi, nato pa se bo pridruzila Primozu na severni obali Peruja, znani po surfanju. Primoz in Crt imata se nekaj zelja se povzpeti na kak vrh, tokrat po plezalni smeri. Mogoce bo padel Caracaz ali Piramide. No, vec bom tudi jaz kasneje izvedela. Z Marselom pa se jutri odpravljava v Limo, kjer bova pustila plezalno opremo v hotelu ter se z lazjimi ruzaki odpravila proti jugu. Kakor babica, ki gre na jug. ;-) Najprej si bova ogledala Cusco, nato jezero Titikaka in Arequipo z okolico. Ceprav tudi povabilo v Ekvador zveni zelo mamljivo... Ma o tem, pa kdaj drugic. ;-)

Ja, dnevi v Peruju nam kar prehitro bezijo. Se dobrih deset dni in bomo ze sedeli na letalu za rodno domovino. Ma tudi v desetih dneh se lahko se marsikaj zgodi. ;-)

Drzite pesti za lepe spomine!

Kako preziveti proteste.... ;-)

2007-07-13T13:48:00.000Z

"Tina, kaj delas jutri?" so me vprasali znanci.
"Eh, setala se bom po Huarazu, k je itak vse zaprto. Ni povezav ven iz mesta, v mestu samem pa so trgovine do vecera zaprte."
"Dej, pridi z nami plezat balvane! Tam lahko tudi samo pocivas. Je res lepo!" so mi odgovorili.

Pa sem sla. Samo, kako pa kaj taxiji? Glede na proteste? Ma so vozili. Seveda samo po okoliskih vaseh, ker drugace je bilo prakticno nemogoce priti v drugi kraj. Dobili smo dva taksija in cez 15 minut smo ze bili tam. :-) Ena Slovenka, dva Patagonca, dva Americana ter dva Argentinca.

Res lepo. Si predstavljate, da imate sredi vasi balvane? Pac, ko ne veste, kaj bi poceli, jih greste plezat. Razlicnih velikosti in granitne sestave. Super drzi, ma tudi blazinice na prstih kmalu izginejo... :-) Je pa hecno to balvaniranje. Smeri so dolge nekaj gibov, spodaj pa te varuje debelejsa blazina (im. crash pad) in kolegi, ki spremljajo vsak tvoj gib. Smeri so vecinoma kar tezke, ta lazje so primerne za spust z vrha. :-) Nekako mi je bilo zal, da nisem mogla poskusit. Zaradi gleznja. Ben, eno kratko precko sem pa le poskusila. ;-) Ma sem ugotovila, da sem previsoka zanjo, ker je tezko biti skrcen kakor zaba, ce si moje dolzine ali daljsi. :-/

No, nekateri so se potili v razlicnih smereh, drugi pa so se zabavali po napeti gurtni. Ja, ni kaj, nekateri res ne vejo, kako bi se se zabavali. :-P

S poznim popoldnevom smo se vrnili v Huaraz. No, koncno sem poblize spoznala balvaniranje. Zanimiva stvar, in, kakor mi je Argentinec povedal, dobra stvar za trening. Dobis moc in naucis se novih gibov.

:-D

Kaj resnicno pomeni strajk

2007-07-11T19:12:00.000Z

Huaraz je dejansko blokiran.

Danes in jutri so protesti. Vseh moznih sindikatov. Ja, sem ze prakticno pozabila, kaj pomeni strajk. Ceste so polne ljudi, rdece zastave plapolajo, glasovi protestnikov se razlegajo po mestu. Vse trgovine so prakticno zaprte. Ni lokalcev, ni tradicionalnih prodajalcev. Nikjer ni avtomobilov, ceste so postue s kamenjem, policaji in vojaki so v pripravljenosti. Ma protesti so mirni. Trenutno je itak pavza za kosilo in siesta, tko da je tisina v mestu. :-)

Ja, vcasih se mi zdi, da je premalo tega v Sloveniji. Kot da nobenega nic ne briga. Nihce se ne buni, nihce ne protestira. Ma, nikoli se ne ve. V nasih zilah le tece puntarska kri... ;-)

Kako je torek, 10.7. postal petek 13.

2007-07-11T14:50:00.000Z

Spet en lep pozdravcek iz Huaraza!

Ja, eni smo li spet malo pohajat, ma smo se predcasno vrnili. Ben. fante se cakamo, ker so odsli na Huascaran. Crt in Primoz bi rada snowboardala iz enega izmed dveh vrhov (severnega ali juznega), Marsel in Igor pa bi rada splezala eno smer na visji, juzni vrh. Drzimo pesti in cakamo na novice!

No, z Nado in Tadom (zelo simpaticnim Patagoncem) pa smo se v ponedeljek odpravili na trodnevno turo na vrh Pisco (ok. 5700m). Prvi dan smo se odpravili s cloectivosom proti mestecu Yungai (al neki podobnega...), kjer smo najeli taxi (p.s. ko pridem nazaj si pa res kupim karavana Toyoto Corolla, k tukaj so sami taki taxiji in te pripeljejo kamorkoli zelis ;-)). Le-ta nas je odpeljal visoko, visoko proti vrhovom, v res lepo ledenisko dolino Llangachuco, z nekaj jezerci ter nas pustil v Cashapampi (?, joj, ta imena moram pa se preveriti). Tam smo vzeli enga oslicka (burrosa) in konjicka ter se povzpeli do baznega tabora. Zvecer pa... Glej ga zlomka! Koncno smo doziveli malo snegeca v tej perujski zimi! Ma ni blo panike. Zjutraj nas je le pricakal soncek, ki je osvetlil prelepe okoliske vrhove (Huandoy in Pisco). No, med sladkim zajtrkom pa.... So se zaceli nabirati oblaki iz druge strani. In to ne samo beli, se sivi!

Po kratkem posvetovanju ekipe je padla odlocitev. Nic, gremo nazaj v dolino. Pa se v sredo in cetrtek ne bi dobili prevoza, ker so protesti okoliskih prebivalce in ni nobenega javnega prevoza. Ceste so totalno zablokirane!

Pa se je zacel, petek 13. (grrrrrr ;-/) Najprej se je Tadu zlomil del ruzaka. Na poti navzdol sem si jaz spet zvila moj glezenjcek (tako da.... konec hibolazenja ;-(). V dolini smo vzeli taxi do Huaraza, ki pa se mu je med potjo spraznila guma. Ma ti taxisti so od hudica! Ce me vprasate, je naredil rekord! :-) Je pa nas taksist dobil tudi vzgojno kazen! Na enem delu ceste, so bila dela na cesti. Pac, bodoci protestniki so ze zaceli metati kamenje po cesti. In so policaji ustavljali mimoidoce voznike, da so pomagali. In nas mladi taksist se je enemu zacel rezat in ga hecat. A, ma mu ni ostal dolzan! Policaj ga je namrec ustavil in moral je tudi sam pobrati nekaj kamenja s ceste. Ja, kazen mora biti vzgojna. Vcasih se mi zdi, da bi morali nasi nocni razgrajaci in vandali imeti take vzgojne ukrepe. ocitno imajo prevec energije... ;-)

In zdaj smo spet v Huarazu. Meni je kar prijetno tukaj, vecini pa se ne ljubi vec zdeti tukaj. Ma zame so hribci zakljuceni. Zal. Na sreco pa ni nic hujsega. Cez par dni bom spet mobilna. Izleti vabijo! :-D

Srecno!

Vagamundo, kjer smo Slovenci postali legende...

2007-07-08T20:53:00.000Z

Slovenci smo res dezela rekordov. Kamorkoli gremo... ;-P

Vsak dan (vcasih tudi veckrat na dan) zavijemo v lokal Vagamundo. Na kavico ali pivo. Prijeten lokal, poln majhnih spominkov iz vsega sveta. Pac, lastnik je ameriski popotnik, ki pa je trenutno nasel svoj dom v Huarazu. Meni osebno, je najlepsi kos pohistva luc, polna diasov iz vsepovsod, spodaj pa visi povecevalno steklo, da si jih lahko poblize ogledas.

Nic posebnega, boste rekli... Ma ne! Posebnost so pisco sauri. Alkoholna pijaca, narejena iz pisca (grozdni snopc), ledu, beljaka in limet. Zelo okusno, zelo zahrbtno. Ben, sej tisti, ki ste ze romali po teh krajih, ga najbrz poznate, kajne? ;-)

No, kot se za vsak uspeh spodobi, smo tudi nase vzpone iz doline Ishince posteno proslavili. No, mogoce pa res malce prevec?! :-P Za naslednjo proslavo pa nam je ponudil maracujo sauer, ki je manj mocna. ;-)

Aja, ne boste verjeli, ma je celo nekje nasel slovensko zastavo, in vsi smo se morali podpisati. Ja, legende... ;-)

http://www.localperu.com/vagamundo

Perujski soferji, ali... nevarnosti na cesti

2007-07-08T20:14:00.000Z

Soferji v Peruju so neki svoji patroni.

Pa ne glede na to, ali so taksisti, soferji colectivosov, ali navadnih avtomobilov. V Peruju pac ni samoumevno imeti doma enega ali vec avtomobilov. Lepse in ugodneje se je voziti z taksiji, v bliznje in daljne vasi pa s colectivosi.

Ma, da ne boste mislili, da to izgleda kot umirjena voznja... A ne!!! Ze v Limi smo spoznali, da so oni kralji cest. In kaki "zmigovci"! A to tudi obstaja?! Eh!!! Najbolj uporabna stvar so.... HUPE!!! Pac, ko menjajo pas, potrobijo, da se umaknejo in se z roko maha skozi okno, naj zavira, da lahko spremeni pas. Pac hupe vladajo na cestah. Kar opozarjajo vse kar se giblje: pesce, avte, pac vse kar se okoli ceste premika. ;-)

Ceprav se baje tudi to pocasi spreminja. Vsaj tako pravita Primoz in Crt, ki sta jo ze mahala po teh krajih 4 leta nazaj. Resnicno se ustavljajo pred rdecimi semaforskimi lucmi, policaji pa so tudi na cestah. Tako da...

Kmalu ne bo vec preckanje ceste adrenalinski sport. :-(

Huaraz in tezave z "la cucaracami"

2007-07-06T19:55:00.000Z

Dnevi v Huarazu, glavnemu izstopnemu mestu za Cordillero Blanco, kar hitro letijo. Gres na sprehod, gres na kavico, ali pa se le sprehajas po stevilnih trznicah. Domacih in "turisticnih". Tu lahko najdes, kar ti srce pozeli. Obleke (moderne in tradicionalne), cevlje, posodo (zelo mi je vsec aluminijasta posoda z rdecimi pokrovkami, kot jih se danes moja nona uporablja), drobnarije in seveda... ... ... hrano. Mmmmm, kako lepo disi po teh ulicicah. Najdes vse. Sadje je eksoticno in tako, kot jih poznamo mi. Zelenjava me tudi spominja na stib'lco (shrambo) moje none. Korenje, koruza, sladek krompir, grah, stevilne strocnice in zelene solate. Clovek bi si kar nakupil in skuhal kako minestro. :-) Da ne govorim o mesnih izdelkih! Kupis lahko zive piscance ali take, direkt za v lonec. In ribice! Vcasih bi si kar na ulici kako peceno privoscila. ;-) Ma, zaenkrat raje ne. Ceprav, po tisti limonadi in zeleju v faveli, na obisku...

Zgleda, da nam nic vec ne pride do zivega. Ben, nic, razen... las cucaracas (ali scurki). Ja, tudi te so ocitno huaraska specialiteta, ki jo ocitno extra zaracunajo... Najbrz se vam se ni zgodilo, da bi v restavraciji dobili presenecenje, kajne? ;-) No, s tem se pac ne moreta hvaliti nasa Marsel in Crt. Ja, prvic nas je doletelo pri "Chifa-tu" (ali Kitajcu po nase). Marsel veselo je rizoto, dokler se ne pojavi on... Pa nas je vseh minilo. :-/ Kar naenkrat smo vsi zaceli zreti v nase kroznike in brskati za nepovabljenimi specialitetami. Pa smo si rekli: "Ben, ocitno tudi Chifoti niso vec tisto kar so bili." Zato smo se naslednji dan odlocili za malce drazjo restavracijo. Pa si Crt ponosno naroci perujsko specialiteto "lomo saltado" (koscki govejega mesa s prazenim krompirjem in zelenjavo). in glej ga zlomka.... Ne samo enega, kar se polovico drugega je nasel med krompirjem. No, vsaj toliko so posteni, da ti teh posebnih ponudb ne zaracuanjo. ;-) Tako da je ocitno vseeno, kje jes.

Meni najljubsi pa so jugo-ti (im. hugoti). Tukaj lahko v Jugueriasih narocis velike kozarce sveze stisnjenih sokov. :-D Mnjaaaaami! Pomarancni, jagodni, bananini, ananasovi in mesanice vseh omenjenih. To ti je vitaminska bomba! Res, ne mine dan oziroma jutra brez te vitaminske bombe! Tako da... dragi otroci, vsak dan si doma iztisnite svez sadni sok. To ti je gurmanski uzitek! :-D

No, spet bo dan v Huarazu minil. Zelo hitro. Takoj sem se navadila mesta. V bistvu, mi je zlezel pod kozo. Kot mnogim tujcem, ki tukaj iscejo razne stvari. Veliko se jih je tukaj ze naselilo in odprlo kaki bar ali gostilnico, mnogo jih ostaja tukaj za dlje casa. Z raznimi nameni. Eni uzivajo, drugi so vodniki. Veliko se jih zbira v "mondenem" baru imenovanem Cafe Andino. :-) Vceraj me je znanec Tad peljal tja. Super, ceprav nic kaj perujsko. Tukaj najdes vse na enem mestu. Bar, gostilnica, knjiznica in citalnica. "Chill out" kafic. Super muzika, noro vzdusje. Tukaj si lahko toliko casa, kolikor zelis. Nihce te ne podi stran. Tukaj spoznavas ostale popotnike, ki jih res ni malo. :-) Verjemite mi, da takih barov pri nas primanjkuje.

Sedaj pa piciva z Marselom nekaj pojest, nato pa mogoce h tujcem na hojo po napeti gurtni... Ali pa spet sprehod po marketih. ;-)

Pa pa!

Spomini iz Ishince...

2007-07-06T00:10:00.001Z

Pogled na bazni tabor.
Razgledi na okoliske hribce: na levi strani Tocllaraju, v ospredju ogromen vrsaj morene.
Ne boste verjeli, ma to sem jaz med vzponom na Urus. ;-)
In se... nasa odprava:

stojijo od leve: Nada, Crt, jaz in Marsel

cepijo iz leve pa: Primoz, nas velekuhar Geronimo in Igor

Dolina Ishince

2007-07-05T16:12:00.000Z

No, pa smo spet tu. :-)

Ja, dooooolgih 8 dni "divjine" v baznem taboru Ishince je za nami. Ma nam ni blo glih hudo. :-D

Ze sama dolina Ishince lezi na visini 4500m, kar pomeni, da vsak poskus gibanja se konca z zadihanostjo. Tudi plezanje po bliznjem balvanu, pod katerim so si uredili zacasni dom Cilenci, Avstrijec, Americana in Svicarja. V tej dolini vidis vse: turiste, trekingase, alpiniste in alpiniste "wanna be". ;-) No, da se ne bom glih hvalila. Tui nas je preprical ameriski gorski vodnik, naj najamemo kuharja. Ben, sej za kake 4 dni res ni panike sam kuhat, ma celih 8 dni... Se dobro, ker resnicno si ne predstavljam, kako je, ko 8 dni zaporedoma prides iz visav ves zmatran in premrazen, pa je treba se kuhat... Nas Gernonimo je bil zakon. Res prijazen in resnicno dobro je kuhal... prava "obladija" se nam je obetala, posebno ko je ugotovil, da smo sladkosnedi in nam veckrat za zajtrk spekel palacinike. Res, clovek se resnicno ne navelica zivljenja v "baznem taboru". Tudi, ko ne gres v hribe, imas kaj za pocet: spoznavas okolico, plezas po bliznjih balvanih, hodis po napeti gurtni, ali pa samo pocivas. Dan gre itak hitro mimo. :-)

Pa da ne boste mislili, da nismo nicesar poceli. A ne! Osvajali smo tudi "nekoristni svet". Eni bolj, drugi pa manj uspesno. Kdo bi si mislil, da potrebujes tooooliko casa za vzpon kakih 500 do 1000 visinskih metrov. :-/In tudi temperature ne zaostajajo. Na tej visini je pa ze kar hladno. Ponoci pa itak pod niclo, oziroma, zdelo se nam je, da je vsak dan hladnejsi. :-/ Najbolj zanimivo pa je bilo, da smo hodili spat ze ob 20.uri, ker ko je tema in mraz, se ljudje radi zatecemo na toplo. In tukaj je bila to... spalka. :-D

Ja, z Nado sva le osvojili dva vrhova, ki pa sta v hribovskih krogih znana kot aklimatizacijska vrhova: Ishinco (5530m) in Urus (5450m). Fantje, ti pa so od hudica! Crt in Primoz sta iz Tocllaraju-ja (6032m) boardala, cez par dni pa se preplezala severno steno Raranpalce (6162m). :-D Tudi Marsel in Igorcek nista glih zaostajala. Zal sta na visinskem taboru Tocllaraju-ja zaspala odhod za direktno smer, zato pa sta se odpravila na njegov vrh kar po normalni poti. Ma kako so pridni! :-D

Meni zanimiv je bil vzpon na Urus. Pocasi po strmem morenskem grebenu. Za nami pa... so se pospeseno vzpenjali okoliski otroci. In nas... itak, kaj kmalu prehiteli. :-) Po pogovoru z italijanskih prostovoljcem (itak!), sem izvedela, da gre za dobrodelno organizacijo vzpona okoliskih otrok revnejsih druzin. Za vse je bil prvi vzpon na goro. Mi smo bili opremljeni kukr za v Himalajo, deklice pa v krilcih (spodaj s trenirko), in telovadnih copatih. :-D In itak vse nasmejane. :-D

In kaj sedaj? Ah, dogodivscine se nikdar ne koncajo. Vcasih sem kar jezna, ker pozabim kaj zanimivega napisat. Ma, sej se bom pa v rodni domovini se kaj spomnila. ;-)

Zdaj pa nekaj dni pocitka, nato pa novim zmagam naproti. :-)

Se slisimo!

Visina in tovaristvo

2007-06-25T20:48:00.000Z

Tovaristvo. Meni najljubsa beseda in dejanje. Se mi zdi, da ima ta beseda skoraj vecji pomen od prijateljstva. Prijateljev je malo, tovaris pa ni vsak.

In pri alpinizmu se mi zdi, da igra tovaristvo pomembno vlogo. Ker v teh razmerah velja: ali si egoist, ali pa tovaris. Ma ne boste verjeli, ampak tudi pri aklimatizaciji je tako. Smesno se slisi, da se vzpnes za 600m pa imas tezave z zdravjem. Ampak to je to. Neizprosna narava, ki te le pocasi sprejme in navaja nase. In vsakega posebej sprejme. Na razlicne nacine: ene prej, druge kasneje.

Vceraj smo imeli drugo aklimatizacijo. Zeleli smo se vzpeti na ledenisko jezero Churup (ok. 4400m), ki lezi pod goro Churup (ok. 5400m). Z javnim kombijem (im. collectivos) smo se povzpeli do ene vasice in naprej krenili sami. Z vso opremo za bivakiranje, ker smo zeleli prespati na taki visini, da se telo navadi nanjo. In telo je bilo pocasno. Vsak korak posebej je zahteval svoj udarec srcka. Ruzak, ceprav nic kaj tezek, je scasoma pridobival na tezi. In zadihanost. Kar ironicno, ce mene vprasate. Toliko pompa okoli te visine. Ma tako je. :-)

No, fantom je uspelo priti do jezera, ceprav je bila tudi zanje noc polna kondorjev na glavah. Z Nadico pa sva se tovarisko odlocile, da bova prespale nizje in se drugi dan povzpele do jezera. Noc je bila tudi za naju zeloooo dolga, predvsem, ker sonce zaide ze okoli 19:00. No, da o fantasticnem soncnem zahodu sploh ne bom govorila. Gore nad nama so bile skrlatno obarvane, svetloba pa se je proti zahodu zdela nskoncna. Noro! In nato tisina. Zgoraj nobenega, ceprav je Nada non stop nekaj slisala. Jaz pa sem z vsakim izhodom za WC (ja, nemogoce, kolikokrat te na tej vgisine klice mati narava), videla, da sva sami. Medve, gore, osvetljeni Huaraz in zvezdnato nebo. Joj, toliko zvezd ze nekaj casa nisem videla. Sploh pa rimske ceste, ali karkoli je ze, tu spodaj. In lunca!? Ja, lunca je narobe obrnjena! Namesto C in D, imas U in A. :-)

Jutro je tudi ponudilo neverjetno svetlobo in cisto ozracje. Ben, na poti proti jezeru smo srecali nase fantine in smo se skupaj spustili dol. Pot navzdol je bla precej bolj hitra.

Jutri pa.... pocitek in nato spet "izlet" v dolino Ishince.

Bomo videli, kako bo tam. :-)

Huaraz in visinska aklimatizacija

2007-06-24T00:15:00.000Z

Halo Slovenija!

Ben, pej se zopet javljam. :-)
A tokrat pa iz visjih krajev. Ja, Huaraz, ki predstavlja izhodisce za Cordillero Blanco, lezi na 3200m. Tko da je ze to rekord zame. :-) Ko smo prispeli zjutraj sem, se mi ni zazdelo nic posebnega, dokler... nisem morala nesti gor transportke v zadnje nadstropje hotela Galaxy. Pa sem se "usvicala" in predvsem zadihala. :-)

Nato pa... Prva aklimatizacija. Povzpeli smo se na hribcek nad Huarazom, torej priblizno kakih 500m visje. Da se zadihamo. Zanimiva je bila predvsem pot, ki vodi iz centra skozi favele (revno obrobje). Ma ljudje so tukaj res prijazni. Vsi te pozdravljajo, otroci celo kricijo "HELLO!" in se skozi nekaj hecajo. :-) Kljub temu, da nimajo veliko (hise so prakticno iz posusenega blata ali novejse celo iz opeke), so dobrovoljni. In seveda gostoljubni. :-) Nas je ena gospa povabila k sebi in nam zelela nekaj ponuditi. In smo dobili najprej zele in nato se limonado. Pa smo jo zaceli prepricevati, da moramo se paziti na prehrano (sploh pa vodo!), ker da nismo dovolj odporni, bolj nam je dopovedovala, da ona ne zaupa ustekleniceni vodi. Ben, limonada je bila dobra, ob prihodu domov pa smo vseeno vzeli apotekarske aditive. Bomo videli... zaenkrat je ok. ;-)

No, pa da vam se opisem probleme z visino. No, zaenkrat se ni take panike. Problem je, ker je tako visoko tudi soncek ful mocan in tako imamo: sonce + visina + rahla dehidracija = bumbum glava razbija, srcek pa se bolj! Ma zaenkrat res se ni tako bolece. Po 1l vode in 1/4 pollo-ta je skoraj ne cutim vec. Tudi moji sopotniki so ok, ben razen Marsela, ki pa ga je najbrz najbolj zmatral soncek. Marsel, drzi se! :-)

Aja, zadnjic sem vam pa pozabila povedati eno prigodo. Ko smo v hotelu v Limi posredovali podatke, so se revcki zelo trudili, da bi izgovorili nasa imena/priimke. In tako je nas Crtomir dobil zmagovalca - po novem je namrec .... KROTOMIR! Ajeeeej! Ben, sej tudi moj priimek je carinikom na letaliscu delal preglavice. Po 5 min (neuspelega) ucenja izgovorjave Zivec, mi je povedal, kako bi oni rekli ("Sivek"), pa sem ga jaz popravila, ces, da bi bilo po njihovo "NERVIO". :-) Pa je skorej crknil od smeha. Ja, tudi take mamo.

Jutri pa... sledi novi dan aklimatizacije. Gremo namrec k nekemu jezeru malo visje, tako da bo spet rompompom v glavi in srcku. Drzite pesti. ;-)

Pa lep lep pozdrav iz Huaraza!

Tinca

Dooooolga pot...

2007-06-22T23:56:00.000Z

No, pa se koncno javljam iz Lime. :-)

Za nami je res dolga pot. Letalisca, letala, stalno se nekaj prekladat. Ja, pot cez Atlantik je pa dolgo trajala. Te celo na ekranckih obvestijo, da malo telovadi, se sprehajaj po letalu ipd. Ben, vsaj je vsak sedez imel svoj lastni tv s pestrim izborom filmov in cd-jev. Ma zanimivo, da po vseh vecjih letaliscih (na Heathrowu smo hodili prakticno po gradbiscu, in se stiskali na premajhnih cakalnicah, v Miamiju pa so extremno dolge kontrole, tko da nam zacasna viza za izhod ni nic pomagala), pristali v obnovljenem in varnem letaliscu v Limi, Peruju. Ja, pri Americanih te pa res pregledajo: cevlje, ruzake, skorej malo manjka pa bodo se zdravniski... :-/

Danes pa spanec v ful lepem Hotelu Espana in daljsi ogled Lime. Po novem dajo kar veliko na varnost, tko da so policaji in razni varnostniki prakticno na vsakem koraku. Tako, delovalo mi je dokaj varno. Seveda pa ne smes biti prevec nepazljiv, ker se ti najverjetneje hitro mascuje. Lima je res mesto kontrastov. Na eni strani prakticno barake in na pol sezidana poslopja, na drugi strani pa se ful neki gradi in ureja okolico z raznimi zelenicami. Po turisticni aveniji, ki vodi med glavnima trgoma, najdes taksne in drugacne trgovine. Moda je zelo podobna nasi, edino ocitno je moderno imeti volneni sal, tko da fantje in dekleta... ;-) Sicer pa je itak trenutno tukaj zima. Ni glih tko pretirano mray, ma niti vroce. Moras non stop imeti jakno obleceno. Nikoli se pac ne ve... Ja, tudi bencinskega zraka smo se kar posteno nadihali... Komaj cakam, da gremo proti severu... ;-)

Smo si pa privoscili se izlet z mestnim busom do Miraflore, ki predstavlja mondeni del Lime. :-) Ja, na "postajaliscih" cakas, da pridrvi (dobesedno) mimo kak mini bus in mu mahas in pravis, kam bi sel. Nato pa... dobrodosli v konzervi za sardele. V teh minibusih pa se prevazajo skupaj revni lokalci in biznismeni pa studenti, solarji... En mix vsega. :-) Miraflores pa je totalno drugacen od centra Lime. Ljudje so bolj podobni Evropejcem (pac tu so razne firme, banke...), vec je tujcev (ki pa zgleda, kot bi delali tu), vec je lepih in bogatih stavb, dobrih avtov ipd. Je pa znimivo, da imajo ti boatasi vsi totalno ograjene hise, celo z elektricnimi ograjami na vrhu. Ja, to sigurno varneje deluje kot domaci pes. ;-) In ko se sprehajas po sirokih ulicah s palmami na sredi, prispes do Pacifika. :-) Ja, prov drugi zrak, ceprav ima na zalost Lima vedno oblacno klimo. Sonce se je neki matralo pokukat izza megle, ma zal brez uspeha. :-( Obala je klif iz proda in konglomerata, plaza pa prodnata. In tukaj je res tako umirjeno. Nekaj surferjev se matra v morju, nad obalo letijo jadralni padalci. Trenutno je tukaj podobno, kot ce gres v Trst pozimi, ko piha svoh burja. Ma je res pasalo... :-)

Nazaj grede do hotela pa... zopet voznja z busom. :-) Tokrat nismo imeli take srece in smo vecji del poti stali. Zal. Zakaj? Ker Marsel ni po Perujskem IUS-u in se je nonstop butal z glavo v streho busa. :-) Ma bogi... Ma ja, Perujci so res majhni, vsaj za nase razmere. Le redko je kateri od njih nad 175 cm. :-) Priznam, pocutim se kar visoko trenutno. ;-) Ben, ko smo le prisli do "nasega centra" smo se pa zgubili. Ja, tako je to. Krizci in krogci nic ne pomagajo. Ce ne ves, v kateri smeri hodis. Soncek namrec zaide ze ob 18:00. In to ne tako, pocasi. Ne, kar naenkrat se stemni. Madonca, cesa vse se moramo se navaditi. :-) Ma tudi za to bo cas.

Zvecer pa na bus in v Huaraz. Tam bomo najverjetneje proti jutru, ker traja pot iz Lime v Huaraz 8 ur. To bo se veselje. Ma sej, smo se itak navajali 2 dni po raznih letalih. :-)

Uzivajte in se kaj preberemo. :-D

Tinca

Končno v Peru...

2007-06-19T09:46:00.000Z

No, to je to.

Samo se en dan me loči od popotovanja v Peru. Jutri krenemo. V glavi pa mi non-stop brzijo misli: "Imam vse?", "Ali sem dovolj pripravljena?", "Sem vseeno kaj pozabila?" Ben, upam da ne. Zdaj me čaka samo še zaključno (mučno) pakiranje. ;-)

Naša pot se bo jutri začela v Ljubljani. Tam se bomo Črtomir, Igorček, Marsel, Nada, Primož in moja malenkost spakirali v avte in šli proti Benetkam. Iz Benetk nas bo pot z letalom vodila do Londona, nato v Miami ter končna destinacija... Lima. Upam, da se bom od tam lahko javila in da katera letalska družba ne bo šla v stečaj. :-(

Iz Lime naj bi nas pot vodila v Huaraz, od koder se bomo povzdignili v Cordilliero Blanco. Najprej aklimatizacija s fanti, nato pa po parih posebej. Eni bodo plezali, drugi boardali, medve z Nadico pa jih bova podpirali. :-) Ne... Hecam se... :-D Nama z Nadico je cilj Pisco, nato pa odvisno od zdravja in počutja. Želja je končni skupni vrh Huascaran, najvišji vrh ekvatorialnih Andov.

Po treh tedni naj bi se ločili. Bomo vidli, kako in kaj. Z Marselom se bova najbrž odpravila proti jugu. Želja je Cuzco - Machu Pichu - Jezero Titikaka - Arequipa - Canjon Colca ali vulkan El Misti. Pač, ne morem stran od svoje obsedenosti z vulkani... :-D

Držite pesti in prižgite kako svečko... ;-)

TincaŽ

P.S. Glede na to, da ne bom imela digitalca s sabo, bo ob prihodu v rodno domovino sledilo dia predavanje.