Nova služba, novo življenje

Uf...

Po dolgem času spet kak glas tudi od mene, kajne? :-)

Ben, po prelepi in zanimivi dogodivščini v Peruju, me je čakalo novo življenje - služba. Nova služba, ki je v bistvu čakala, da pridem nazaj iz "zadnjega brezskrbnega počitnikovanja". Služba, ki mi je prinesla (in mi še prinaša) mnogo novega znanja, mnogo novih poznanstev in seznanjanje z gradbeniškim mitom. ;-)

Moram priznat, da mi ni hudo. Sodelavci so fajn (v pisarni, na gradbišču, razni nadzori...), z nekaterimi sem se res povezala in spoznala sem dobre kolege, če ne celo prijatelje. Veliko novih, nepoznanih in lepih krajev sem videla (a kdo ve za Cenkovo?!) in seveda, moram omenit, da vse to velja še v sedanjiku, ker sem še vedno v isti službi. ;-) Nikoli namreč ne vem, kaj me čaka naslednji teden. Sej, načeloma veljajo neki zastavljeni urniki, vendar je tu pač vse bolj relativno, sproti se spreminja. Prihajajo novi projekti, novi izzivi, nove naloge. Ni rutine. Včasih, žal. Ma po drugi strani pa... zato sem šla študirat geologijo. Lepo je biti veliko na terenu, na svežem (ben, včasih niti ne...) zraku.

Pogrešam pa plezanje, pogrešam hribe, pogrešam Sočo. In večkrat pogrešam stavek:"Joj, kaj naj počnem?!". ;-)

Ma ne morem pa reči, da sem nezadovoljna tu. Da me služba mori, pa šefi pa oh in sploh narobe. Večinoma je namreč glih obratno. :-) In zato sem srečna.

In verjamem, da ko si bom uredila misli in delovni proces, bo tudi prostega časa več. :-)

P.S. To urejanje življenja mi gre bolj švoh, ma sej sem še mlada ne. ;-) (hmmmmm)