Po nasvetu nase Maje (ki se je za vikend koncno le spocila od naporne priprave na magisterij ter se poslovila od Jose Alberta, ki je sel malo v Avstralijo), sem si ogledala mesto z romanticnim pridihom, Rondo.
Po zajtrku v churerii, se odpravim v center v lov za turisticnimi znamenitostmi, ki jih ni in ni konca. Zal spoznam, da je mesto zelo priljubljeno med angleskimi in nemskimi turisti, itak pa ne manjka Italijanov. Ma ben, ker opazim, da so vecinoma upokojenci s tipicnim expressnim tour de Ronda, vem, da se bo tudi tukaj naslo precej mirnih kotickov. In res... Najprej se odpravim pogledat notranjost zelo zanimivega mosta, ki povezuje dva dela Ronde. Tam smo samo jaz in tri Francozinje. Ogledamo si nekaj zgodovinskih in tehnicnih podatkov o sami gradnji in pomembnosti mostu, in to ob glasbi elektronskega flamenca. :-)
Potem se odpravim po poti navzdol, da si ogledam to cudo mosta nad kanjonom. In zopet sem... sama. ;-) Na razglednih tockah okrog kanjona pa miljon ljudi! Jaz pa v vsej tejm mnozici sama v tisini, med nestetimi oljkami. :-)
Nato se odpravim po poti ob obrambnemu zidu ter ponovno vstopim v mesto, na caj. Po pogovoru z gostilnicarjem (moja tv spanscina+mix italijanscina), mi pove, da ima prijateljico iz Slovenije, Branko, ki je nekaj casa zivela tam z mozem Italijanom ter imela v lasti manjsi barcek (Slovenija, od kod majhnost tvoja...?). :-)
Mesto Ronda je polno skritih prelepih kotickov, tako sem si tudi sla ogledat Baños Arabes ter se nekaj starejsih mostickov in arabskih vrtov in...
... je bil ze cas za lov na vlak. :-(
Ni komentarjev:
Objavite komentar