Halo Slovenija!
Ben, pej se zopet javljam. :-)
A tokrat pa iz visjih krajev. Ja, Huaraz, ki predstavlja izhodisce za Cordillero Blanco, lezi na 3200m. Tko da je ze to rekord zame. :-) Ko smo prispeli zjutraj sem, se mi ni zazdelo nic posebnega, dokler... nisem morala nesti gor transportke v zadnje nadstropje hotela Galaxy. Pa sem se "usvicala" in predvsem zadihala. :-)
Nato pa... Prva aklimatizacija. Povzpeli smo se na hribcek nad Huarazom, torej priblizno kakih 500m visje. Da se zadihamo. Zanimiva je bila predvsem pot, ki vodi iz centra skozi favele (revno obrobje). Ma ljudje so tukaj res prijazni. Vsi te pozdravljajo, otroci celo kricijo "HELLO!" in se skozi nekaj hecajo. :-) Kljub temu, da nimajo veliko (hise so prakticno iz posusenega blata ali novejse celo iz opeke), so dobrovoljni. In seveda gostoljubni. :-) Nas je ena gospa povabila k sebi in nam zelela nekaj ponuditi. In smo dobili najprej zele in nato se limonado. Pa smo jo zaceli prepricevati, da moramo se paziti na prehrano (sploh pa vodo!), ker da nismo dovolj odporni, bolj nam je dopovedovala, da ona ne zaupa ustekleniceni vodi. Ben, limonada je bila dobra, ob prihodu domov pa smo vseeno vzeli apotekarske aditive. Bomo videli... zaenkrat je ok. ;-)
No, pa da vam se opisem probleme z visino. No, zaenkrat se ni take panike. Problem je, ker je tako visoko tudi soncek ful mocan in tako imamo: sonce + visina + rahla dehidracija = bumbum glava razbija, srcek pa se bolj! Ma zaenkrat res se ni tako bolece. Po 1l vode in 1/4 pollo-ta je skoraj ne cutim vec. Tudi moji sopotniki so ok, ben razen Marsela, ki pa ga je najbrz najbolj zmatral soncek. Marsel, drzi se! :-)
Aja, zadnjic sem vam pa pozabila povedati eno prigodo. Ko smo v hotelu v Limi posredovali podatke, so se revcki zelo trudili, da bi izgovorili nasa imena/priimke. In tako je nas Crtomir dobil zmagovalca - po novem je namrec .... KROTOMIR! Ajeeeej! Ben, sej tudi moj priimek je carinikom na letaliscu delal preglavice. Po 5 min (neuspelega) ucenja izgovorjave Zivec, mi je povedal, kako bi oni rekli ("Sivek"), pa sem ga jaz popravila, ces, da bi bilo po njihovo "NERVIO". :-) Pa je skorej crknil od smeha. Ja, tudi take mamo.
Jutri pa... sledi novi dan aklimatizacije. Gremo namrec k nekemu jezeru malo visje, tako da bo spet rompompom v glavi in srcku. Drzite pesti. ;-)
Pa lep lep pozdrav iz Huaraza!
Tinca
Ben, pej se zopet javljam. :-)
A tokrat pa iz visjih krajev. Ja, Huaraz, ki predstavlja izhodisce za Cordillero Blanco, lezi na 3200m. Tko da je ze to rekord zame. :-) Ko smo prispeli zjutraj sem, se mi ni zazdelo nic posebnega, dokler... nisem morala nesti gor transportke v zadnje nadstropje hotela Galaxy. Pa sem se "usvicala" in predvsem zadihala. :-)
Nato pa... Prva aklimatizacija. Povzpeli smo se na hribcek nad Huarazom, torej priblizno kakih 500m visje. Da se zadihamo. Zanimiva je bila predvsem pot, ki vodi iz centra skozi favele (revno obrobje). Ma ljudje so tukaj res prijazni. Vsi te pozdravljajo, otroci celo kricijo "HELLO!" in se skozi nekaj hecajo. :-) Kljub temu, da nimajo veliko (hise so prakticno iz posusenega blata ali novejse celo iz opeke), so dobrovoljni. In seveda gostoljubni. :-) Nas je ena gospa povabila k sebi in nam zelela nekaj ponuditi. In smo dobili najprej zele in nato se limonado. Pa smo jo zaceli prepricevati, da moramo se paziti na prehrano (sploh pa vodo!), ker da nismo dovolj odporni, bolj nam je dopovedovala, da ona ne zaupa ustekleniceni vodi. Ben, limonada je bila dobra, ob prihodu domov pa smo vseeno vzeli apotekarske aditive. Bomo videli... zaenkrat je ok. ;-)
No, pa da vam se opisem probleme z visino. No, zaenkrat se ni take panike. Problem je, ker je tako visoko tudi soncek ful mocan in tako imamo: sonce + visina + rahla dehidracija = bumbum glava razbija, srcek pa se bolj! Ma zaenkrat res se ni tako bolece. Po 1l vode in 1/4 pollo-ta je skoraj ne cutim vec. Tudi moji sopotniki so ok, ben razen Marsela, ki pa ga je najbrz najbolj zmatral soncek. Marsel, drzi se! :-)
Aja, zadnjic sem vam pa pozabila povedati eno prigodo. Ko smo v hotelu v Limi posredovali podatke, so se revcki zelo trudili, da bi izgovorili nasa imena/priimke. In tako je nas Crtomir dobil zmagovalca - po novem je namrec .... KROTOMIR! Ajeeeej! Ben, sej tudi moj priimek je carinikom na letaliscu delal preglavice. Po 5 min (neuspelega) ucenja izgovorjave Zivec, mi je povedal, kako bi oni rekli ("Sivek"), pa sem ga jaz popravila, ces, da bi bilo po njihovo "NERVIO". :-) Pa je skorej crknil od smeha. Ja, tudi take mamo.
Jutri pa... sledi novi dan aklimatizacije. Gremo namrec k nekemu jezeru malo visje, tako da bo spet rompompom v glavi in srcku. Drzite pesti. ;-)
Pa lep lep pozdrav iz Huaraza!
Tinca
Ni komentarjev:
Objavite komentar